idite raje domov drkat

to je pogruntal ze stari dobri murphy: “ko lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi slo”.

v enem prejsnjih postov sem se spraseval, ali sem jaz res magnet za vse pizdarije tega sveta. ampak dalec od tega, da bi se kaj smilil sam sebi, kje pa. le razpizdijo me dolocene stvari, dejanja, najbolj pa neumnezi tega sveta.

dejstvo. ne vozim pocasi. sem sicer zelo dober, da ne recem odlicen voznik, ampak to ne pomeni, da vozim po omejitvah. ker tisti, ki se drzijo omejitev, so - omejeni. obvladam svojega pikija (to je avto), vem, kaj lahko od njega pricakujem in kako se lahko odpeljeva optimalno. do tu vse prav.

ampak ata murphy mi ponavadi takrat, ko se mi najbolj mudi, na pot pred mene fukne kako starudijo, napol razpadlo, ki na cesti drka in drka, pa mu nic ne pride.

se peljeva, pardon “peljeva”. omejitev 90 km/h. ata pred mano ima na glavi obvezen ribiski klobucek, da se ze na dalec vidi, da je kurac stari impotenten in primeren se samo za v jamo, nikakor pa ne na cesto.

ata seveda pelje med 40 in 50 km/h. konstantno. nekdo mu je najbrz oznacil s crtico, koliko se sme peljati. metuzalem nemarni se seveda tega drzi kot nimfomanka kurca. in da ja ne bi s tisto kripo svojo s ceste padel, se bankine boji bolj kot nuna otroka. torej, temu primerno vozi po sredini ceste in se ves vesel je, ker so mu tako lepo pomagali, da so narisali crto med voznima pasovoma, da si jo ata lepo nastima med obe kolesi, pa potem vijuga sem in tja.

seveda po parih kilometrih popizdim in starcu poblendam. kar slisim ga, kako od strahu prdne in, da ja ne bo kaj narobe, hitrost zmanjsa se za kakih 20 km/h, ker je, tako si misli, najbrz prehiter! in se, preventivno, spet pomakne se malo bolj na sredino.

takole predrka nadaljnih nekaj kilometrov, preden mi ga ne uspe prehiteti. ob mimohodu mu seveda se malo potrobim in foter za volanom mi pomaha nazaj. preprican, da je naredil nekaj izjemno svetlega za clovestvo s svojo prezenco!

ce mene vprasas, bi pri 60 letih morali narediti evtanazijo na drzavne stroske…

potem pa gleda kot debil

zdaj ne vem, ali se samo meni zgodijo take stvari, ali sem magnet za vse pizdarije tega sveta… denimo vceraj.

se peljeva s prijateljem kar tako malo skozi noc. okej. po nekih kurcevih rovtah, ulica ozka, kot pizda od kitajke, levo, desno, levo, desno, povozim kuro, levo, desno, levo… STOP!!

izza ovinka - vse v modrem. luci modre bliskajo kot za novo leto. tri kible, lepe, modre in se kaksnih pet patrulj. policistov za izvoz, toliko jih skace tam naokoli enega skina, lepo primerno podrtega na tla.

racija.

se postaviva za vso tisto kiblovje in gledava. akcija na polno. in tudi stare mame iz sosednje hise gledajo in se rajcajo na moze v uniformah. sem ziher, da je kaksni zacela picka zamakat po 30 letih suse…

ampak najbolj pa mi je ostal v spominu pogled tistega kretena na tleh. lezi, obraz v prahu in neumno gleda, kot da ima IQ amebe. tipu dejansko ni bilo nic jasno. pa tako lepo se mu je dan zacel. nova epizoda v zivljenju jebenega mizernega kriminalcica…

kako je le mozno, da zdaj on, car, lezi v blatu in prahu, nad njim pa 20 modrih angelov?

odgovor je bil enostaven. ker je luzer… ;)

danes bloga nic

tehnicne tezave. sicer pa itak dvomim, da sploh kdo pride vsak dan sem :) lahko pa pod komentarje pustite kaksno besedo ali dve, da bom videl, ce se sploh splaca trudit :)

dan brez avtomobila je kurac

ta teden smo se sli evropski teden mobilnosti. in navkljub temu, da naj bi slo za mobilnost, se to stori tako, da se za avtomobile zapre cimvec cest. na krizisca postavijo varnostnicke, ki se igrajo, da so policisti, na zapornice jim obesijo rumene baloncke, da jih ni strah in potem se veleumno sprehajajo sem in tja, kot kure na gnoju. kar v bistvu je marsikatera ljubljanska cesta.

zato, ker si je neka jebena glava izmislila projekt, da bi lahko enkrat letno naredili nekaj zmede med ljudmi, ki so navajeni se iz tocke A do tocke B prepeljati na razdalji 12 metrov… res je, nekaterim prasicam razvajenim je izjemno tezko razmigati krake do najblizje trgovine, boknedaj™, da bi si prehladila pizdo, ce bi ji popihalo malo svezega zraka tam doli…

pa smo zdaj pri drugi zgodbi. zaprejo torej ceste. in moras okoli, da ugotovis, da sploh ne mores tja, kamor bi zelel. ni druge, kot da se ti jebe. ker se v bistvu niti jebati ne mores.

s trdnim namenom, da grem v center mesta, se prerinem mimo starega sivca in se odpeljem do naslednje barikade. kjer popizdim in zapustim “mesto mobilnosti”.

zakaj se tej neumnosti sploh rece dan - mobilnosti?! ce me hendikepirajo, da ne morem biti mobilen tam, kamor se zelim odpeljati?

kaj potem pricakujejo od tega? ce nas v enem tednu zjebejo, da tavamo naokoli, okoli riti v zep in pri tem se bolj onesnazimo ozracje, saj posledicno zaradi nepotrebnih jebenih obvozov skurimo se vec goriva? da o vseh teh varnostnicekih, ki jih je potrebno placati, da tam ob kvazi rampi drkajo svoj kurac, niti ne govorimo.

ceprav je ne maram kaj dosti, je ljubljana urbano mesto. to pomeni, avtomobili so del realnosti. ce pa bi radi imeli idilo brez avtomobilov, pa svetujem zeleznike. ti bodo se kar nekaj casa brez avtomobilov v mestnem jedru…

cisto resen post - poplave 2007

tudi stardust se pridruzujem pobudi prijatelja urosa, da sprico ujme v sloveniji nekaj naredimo. predlagam, da najprej preberete njegove zapise dezuje, naslednje razmisljanje in nato se poziv na pomoc celotne blogosfere. vse informacije oziroma konkretne nacine pomoci je uros zbral na posebni tematski strani poplave 2007.

osebno se nagibam bolj k drugi moznosti, da denar nakazemo na racun, ki ga je odprl uros v ta namen. sam sem skepticen oz. raje pomagam neposredno, kot preko kaksnih obcinskih dacarjev.

blogerji, dokazimo, da nas ni sam gobec, da lahko prispevamo, pa cetudi 1€. kot je napisal uros na spletni strani, namesto ene kave dnevno, online banko pa imate vsi. v zahvalo vam, ki to berete in ki boste prispevali svoje, vsak dan nov stardust blog.

dobro se z dobrim vraca. uros, spostovanje za realizacijo ideje.

neumnost in napuh

svasta picka rodi. se posebej pa mi je vsec, da so taksni izrodki v zivljenju ustrezno sankcionirani. ;)

na bencinski, tankam, stresam zadnje € v tank. se vehementno pripelje neka prasica, vsa wannabe lepa. krasen avto, metalik modra honda accord. ona ven. dekolte do popka, minica do pizde. seveda je blont in mislim, da ji je ustnice in joske popravil kak silikon wunder. pristopiclja ven kot neka lutkica, vmes preverja, ali jo vsi vidijo. odsetka v petkah do rokavick, da si ja ne bo umazala rocic svojih, negovanih z kaj jaz vem koji kurac od kreme iz zmletih telecjih zarodkov.

okej, ona bi tankala. slutim prihajajoco katastrofo, glede na to, da je za odpiranje pokrovcka porabila kaksne tri minute in si ob tem skurila vsaj polovico nevronov v njenih tako imenovanih mozganckih.

in vzame v rocico svojo orokaviceno prvo pistolo za gorivo, ki jo doseze. ker ima moder avto, se ji najverjetneje zazdi, da bi lahko tankala iz zelene pistole. in namesti, stisne in gleda naokoli. 10 litrov, 20 litrov, 30 litrov in tako dalje.. opala, picka gre na polno. seveda vmes, medtem ko mirno tecejo litri goriva iz zelene pistole v moder avto, preveri, ali je se lepa, ali se sminka drzi tam, kjer mora in ali lak za lase opravlja svojo nalogo, drzati laske na puhli glavi.

ker se mi presenetljivo ne mudi, se postavim v blizini, da vidim, kaksen bo epilog te burleske. ker slucajno, za razliko od blontne picke z mozgani amebe, vem, kaj pomeni oznaka i-ctdi na repu njenega avtomobila.

pickica se vrne, se enkrat preveri okolico in sebe, ter se spravi v avto. obrne kljuc in avto po nekaj obratih zacne zelo sumljivo zavijati. seveda bo poizkusila se nekajkrat, avto se cedalje bolj cudno obnasa, dokler se ne ustrasim, da bomo zaradi nje vsi zleteli v zrak. :)

prasica postaja obupana, zato ji malce hudobno potrkam na okno in ji svetujem, da naj poklice servis. neumno pogleda, seveda ji nic ni jasno, pa ji povem, da je v avto, katerega poganja dieselsko gorivo, do roba napolnila z neosvincenim bencinom. in da ne bo slo drugam, kot na vlecno vozilo.

zacne javkati in stokati, pa vendarle podvomim, da sploh ve, kaksna je razlika v pogonskem gorivu. pa saj to ni moj problem, drzi?

in ce ste se vprasali, ali bi jo lahko prej ustavil ter ji povedal, da pocne hudo neumnost? ja. lahko bi. komot bi lahko ji takoj povedal in preprecil hudo poskodbo vozila. ampak - zakaj bi? neumnost in napuh morata biti kaznovana.

starci mi gredo na kurac

in to cisto posebne vrste starci. senilni upokojenci, katerim je lajtmotiv v zivljenju, da tarnajo in tarnajo. in da gredo v trgovino, kjer ostanejo ves dan, capljajoc med policami. potem pa, po dveh letih nabiranja najugodnejsih cen, nekako pririnejo na blagajno. in z mukotrpnim izrazom in godrnjanjem nad tem, kako je vse drago, zacne stara vesca pocaaaaasi zlagati artikle na tekoci trak. enega po enega. po enega. po enega. in vmes opomni blagajnicarko, da naj kruh in pol litra mleka, racuna posebej, da naj pazi, da ne bo raztresla tistih pet listkov solatke in da je res tako draga kava, da je vzela samo 10 dag. vmes se babura preventivno prime pod levo josko, da otipa, ali ji napol razpadla pumpa se sploh utripa. in potem gleda naokoli, ali vsi vidijo, kako sirotica nemarna trpi.

jaz ponavadi stojim za tako starinsko pizdo z eno, mogoce dvema stvarema v roki. stara seveda to takoj opazi. ampak, seveda ne bo namignila, da lahko tisto liziko placam pred njeno goro nabranih stvari. ponavadi prezirljivo pogleda, ces, mladina naj kar caka, oni imajo cas. sicer pa znam tako strupeno nazaj pogledati, da grozilda umakne pogled in zacne mrmrati nekaj v svojo kosmato brado, da “onipazenisobilitaksni”.

ampak zdaj ze nekaj casa jemljem stvari v svoje roke. dan ali dva nazaj sem eno tako ruralno kraljico lepo odrinil, medtem, ko je prekladala neke krpe za brisanje in se z besedami: “saj se vam ne mudi, mamca”, prerinil na blagajno, kjer sem placal svoj twix.

stare toliko, da ni zadela kap in me je poizkusila nadreti: “da kaj si mislim, ona se ja sploh ni zlozila vsega na trak” - prijazno (?) obvestil, da se ji se nikakor ne mudi na britof stegnit, ker za svojih 96 let izgleda, kot da jih ima sele 85.

skoraj je fuknila po tleh. in prisezem, da sem videl, kako se je blagajnicarka namuznila. ;)

da le ne boste spregledali

marsikdo mi je napisal, da je tole moje pravnisko sranje prevec skrito v tistem rumenem linku na dnu bloga. da se spregleda, ceprav je zanimivo za prebrati. in da ga naj izpostavim kot post. no, naj vam bo. copy/paste:

————————————-

tule bom napisal bla bla bla pravnisko sranje. ker baje ne gre brez tega, saj v tej drzavici vsak samo nekaj tozi oz. si misli, da lahko s tem prime boga za jajca. e srce moje, pa ne za moja. sem sicer bog, ampak to sme poceti samo nekdo… :) torej - da razcistimo:

+++vsaka podobnost z zivecimi bitji je zgolj nakljucna in nenamerna. te osebe ne obstajajo in so le plod moje domisljije. dogodki iz realnega zivljenja prav tako. nic od tega ni res, jasno? toliko za pravnike. now go cry…

+++dalje. ne uporabljam sumnikov in praviloma ne uporabljam velikih zacetnic (razen, ce se bom hudo razpizdil). ce bo to koga motilo, je meni vseeno, dopuscam pa moznost, da moje pisanje za lastne potrebe natisne in si v tihi, temni noci, popravi moje umotvore v njemu ali njej ali njima ali njim bolj vsecno obliko. nato reciklirajte in si z natisnjenim obrisite rit. :)

+++uporabljam locila, skrbim za dvojino, za pravilno sintakso napisanega, praviloma uporabljam knjizni jezik in odstotku (%) nikoli ne bom rekel procent (%).

+++in ja, preklinjal bom, kakor mi bo prijalo. ce imas ti s tem probleme, jih - anede - nimam jaz. jebemuboga™…

+++kar se tice mojih zapisov… to je moje mnenje in si do tega pri pizdimaterni™ pridrzujem pravico. in ce se cutis osebno prizadet, mi je spet nekako vseeno. vsak se najde tam, kjer se zeli najti. takim ljudem svetujem, da stopijo malce na svez zrak in si dopolnijo zaloge kisika v krvi. ce ne pomaga, naj zalaufajo proces fotosinteze in ponovijo proces pod vodo.

+++za morebitne komentarje morebitnih obiskovalcev bloga se meni gladko jebe. kar pomeni, da ne odgovarjam za njihove izjave. pocnejo lahko, kar jim pase. tudi komentarjev ne bom brisal. tako da, go ahead…

+++se ena alineja. sem, kdo sem in kar sem. lahko si mislite, da sem queen of england, zelene barve, gej, strejt, aseks, bseks, cseks, voznik zerjava, cerkvofob, izumitelj fuzije, mala nocna plesalka, branitelj domovine, napadalec vojne zvezd, zavarovalniski agent, kaktus, macek, bakterija, kovanec za 1 €, sivilja, vonj po svezem, reinkarniran vojak iz bangladesa, upokojenka iz sosednje ulice, zadnja neplacana poloznica, virtualen ali resnicen, klen slovenec ali kdo preko meja tele kokoskaste drzavice… res ni vazno. sem preprosto - stardust.

+++in se zadnja stvar. ne dovolim, da mi krades. ce ti je kaj vsec in bi uporabil kje drugje, prosim lepo, ti dovolim. povej prijateljem, sovraznikom, prepevaj rastlinam - zaradi mene… ampak navedi, kje si sunil, linkaj na moj blog ali navedi vir. je to posten dogovor? ker - ce ugotovim, da kdo pocne kaj takega, kar mi ne bi bilo vsec.. verjemi, najdem te. cetudi bi trajalo. zmorem, znam, imam jih, ki mi pomagajo. na najbolj neverjetne nacine. ker clovek brez vez je - brevezen. in znam pocakat. srecava se. takrat bom zmagal - jaz. popolnoma in dokoncno. pa to niso groznje. so le navodila za zdravo in srecno zivljenje…

in mislim, da smo zaenkrat razcistili. :)